Online Bonbon - drobne sladkosti življenja






Bonboniera

Na poti med vietnam skimi riževimi polji

Čeprav so oddaljene, so med najbolj priljubljenimi turističnimi destinacijami zadnja leta azijske države z veliko naravno pestrostjo. Vietnam poznamo predvsem po vojni z Ameriko, Kambodžo pa po krvavi vladavini Rdečih Kmerov. Tudi štirje odkrivanja daljnih dežel željni popotniki smo se mesec dni potepali po dveh biserih Azije.


Na poti med vietnam skimi riževimi polji
Izdelke suhe robe, predvsem pa značilne trikotne klobuke prodajajo v Vietnamu na vsakem koraku. V Hanoju celo na kolesu.
Po dolgem in počez smo okušali Vietnam, zaznamovan z devetnajstletno vojno z Ameriko, danes pa je to dežela prijaznih ljudi, čudovite narave, riževih polj, nenavadnih običajev - na jedilniku se lahko znajde tudi pes. Pot smo nadaljevali v sosednji Kambodži, ki so jo prav tako zaznamovali temni trenutki. Kruti Rdeči Kmeri so pustošili po svoji državi. Kambodža je še vedno prizadeta zaradi nedavne zgodovine, danes pa v deželi pustoši predvsem revščina. Kljub temu se te državi in njuni prebivalci dotaknejo s svojo energijo, optimizmom. Veliki nasmehi in prijazni obrazi te pozdravljajo na vsakem koraku. Državi še danes nosita krvave brazgotine bridke preteklosti, ki pa jih na drugi strani (vsaj turistom) blažijo naravne lepote, slikovita pokrajina in vabljiva narava ter gostoljubni ljudje. Pot smo končali v Bangkoku, ki so ga v tistem času ravno prizadele poplave, od tam pa smo se vrnili v Evropo.

V prometu vladajo motorji

Po večurnem letu prispemo v Hanoj, pre-

stolnico Vietnama. Prvi večji šok doživi-

mo že na poti z letališča proti središču me-

sta do hotela. Na cesti je nepredstavljiva gneča. Avtomobili vozijo bolj ali manj brez pravil; če s stranske ceste zavijaš na glavno, imaš prednost, če prej pohupaš. In hupanja je ogromno. Poleg množice avtomobilov je na cesti poplava motoristov. V državi s šestimi milijoni prebivalcev je kar pet milijonov motorjev. Že pred mestom se prometu pridruži tudi kakšen vodni bivol, ki z lastnikom odhaja z riževega polja proti domu. Na avtocesti, nekakšni petpasovnici, ob strani presenetijo celo prodajalci kruha, ovitega v polivinil. Po adrenalinski vožnji le prispemo v hotel, kjer za prenočitev z zajtrkom plačamo kakih deset dolarjev.

Juha pho na ulici

Prvi večer poskusimo tradicionalno vietnamsko jed. Juho z rezanci in govedino pho za dolar ali dva ponujajo na vsakem koraku, a za ta denar sedimo na plastičnih stolčkih za nizko plastično mizo. Sprehod po eni manjših tržnic, ki se skriva v stranski ulici, razkriva, od kod prihaja meso, ki ga nato strežejo v uličnih gostilnah. Piščančki se podijo po tržnici, kuram kar tam odsekajo glavo. Vonj ni ravno za občutljive želodce, zaradi močnega nekajminutnega naliva pa je vonj neprijeten kar v celotnem Hanoju.

Kar se tiče znamenitosti, Hanoj sicer ni turistom najbolj prijazno mesto. V njem najdemo nekaj pagod, to so budistične svete stavbe, ki so zgrajene kot posebno oblikovan stolp - pagoda Tran Quoc na velikem jezeru Truc Bach je ena najstarejših v Vietnamu. Zato obiščemo muzej zgodovine ali mavzolej Ho Ši Minha, pomembne osebe v Vietnamu, če ne kar najpomembnejše; bil je ustanovni predsednik Demokratične ljudske republike Vietnam; nekoč sovražnik razvitega sveta, v svoji domovini pa kot "stric Ho" kljub prelivanju krvi velja za narodnega heroja. Vietnamsko vreme je izredno muhasto. Dež nas večkrat ujame nepripravljene. Premočeni se vdamo in kupimo velike dežnike, po vzoru Vietnamcev tudi dežne plašče.

Križarjenje med tri tisoč

apnenčastimi otočki

Naslednja destinacija je zaliv Halong - eden od sedmih svetovnih čudežev - in tridnevno križarjenje po dih jemajočem kraškem svetu z ladjo. Zaliv, ki je na seznamu Unescove naravne svetovne dediščine, leži na severozahodu Vietnama v Južnokitajskem morju in je ena najbolj znanih formacij tropskega krasa. Prvi dan bolj ali manj plujemo med več kot tri tisoč apnenčastimi otočki, proti jami, izpred katere se razprostira znamenit pogled na zaliv in otoke, ki kukajo iz morja. Zaliv, kjer se je narava igrala s kopnim in morjem, je z otočki različnih oblik, ki so večinoma neposeljeni in le tu in tam poraščeni z zelenjem, prava paša za oči. Legenda pravi, da je otoke z udarci svojega repa ustvaril velikanski zmaj, ki je nekoč prebival v bližnjih gorah. Po ogledu kraške jame sledi ura s kajakom po morju in med otoki pa tudi po plavajoči vasici. Po veslanju nas čakata še večerno plavanje v mrzlem morju in bogata večerja na ladji, ne moremo se izogniti niti najljubšemu opravilu Vietnamcev - karaokam. Naslednji dan zaplujemo globlje v zaliv proti otoku Cat Ba. Gre za enega največjih otokov.

Med potjo do otoka se ustavimo na farmi školjk, kjer nam pokažejo, kako pridobivajo bisere, nato postanek naredimo na otoku Viet Hu. Čeprav sonce pripeka, se po otoku zapeljemo kar s kolesi. Sledi krajši premor na otoku opic. Poimenovan je po najpogostejših prebivalcih. Zaplavamo po modri vodi, se posušimo na belem rajskem pesku, nato se vrnemo na ladjo, kjer so večerni program ponovno karaoke. Naslednji dan odplujemo do otoka Cat Ba. Na kopnem nas manjši kombi odpelje do hostla. Izkoristimo tople sončne žarke, se sprehodimo do bližnje idilične peščene plaže, zaplavamo v morju.

Ker se naslednje jutro že zgodaj odpravimo nazaj proti Hanoju, nam zmanjka časa, da bi si bolje ogledali nacionalni park, kjer živi kar nekaj ogroženih vrst, med drugim zlatoglavi langurji. Zvečer z nočnim vlakom nadaljujemo 350-kilometrov dolgo pot proti severnemu predelu Vietnama. Pokrajina Sapa, ki leži blizu meje s Kitajsko, najbolj očara z riževimi polji. V večjem mestu po nas pridejo ženske iz ene od manjšin, ki naseljujejo odročne gorate predele. Starejša gospa, oblečena v tradicionalno barvasto tkanino, je naša vodička na nekajurnem trekingu po Sapi. Z naglim korakom nas spremljajo še tri starejše ženičke, nekatere med njimi na ramenih v dveh košarah, povezanih s palico, prenašajo manjša bremena, razne uhane, torbice, celo dojenčke. Prvi postanek naredimo pred manjšo osnovno šolo. Tam nam šolarji prodajajo barvne zapestnice. Velikim temnim očem se težko upreš. Nadaljujemo pot po hriboviti, nekoliko blatni pokrajini. Nekateri pohodniki se po kosilu odpravijo nazaj v hotel. Mi smo izbrali bolj pustolovsko različico in se odločili za pristnejšo izkušnjo - spanje pri domačinih.

Spanje pri domačinih -

nepozabna izkušnja

Ker želi vse več turistov doživeti pravo Sapo in njihovo tradicionalno življenje, so se etnične manjšine temu prilagodile; ponujajo prenočitev in prehrano v večjih lesenih hišah. Ko prispemo do naše hiše, nas gostoljubno sprejme mlajša Vietnamka, po večerji se nam pridruži na terasi, izmenjamo informacije o svoji kulturi, nato pa nam ponudi "veselo vodo". Gre za različna žganja, tudi riževo, imenujejo pa jih vesela voda, ker so prozorna, turisti pa so po njih veseli. Ko se naspimo na udobnem ležišču, pokriti z ročno zašito odejo, se zjutraj odpravimo dalje na treking gor in dol po hribih. Pot nam večkrat prečkajo simpatični otroci, ponudimo jim razne bonbone, piškote in čokolade, ki jih zgrabijo z iskrico in hvaležnostjo v očeh.

Sapa izredno očara. Z neštetimi riževimi terasami, bambusovimi gozdovi je skrita med vedno zelene griče, ki jih tu in tam sekajo skalnata območja in bistre vode ter vodni bivoli in vietnamski prašiči. Največji vtis poleg čudovite pokrajine pa pustijo manjšinski otroci. Bosonogi, velikih, upanja polnih oči, umazanih in razmršenih las so veseli vsakega turista. Vsakič izkoristijo priložnost za prodajo zapestnic, torbic in doma narejenega nakita.

Dolga pot z nočnim vlakom do Hanoja, nato pa z letalom proti nekdanji cesarski prestolnici države.

Hue je bil med letoma 1802 in 1945 cesarsko glavno mesto dinastije Nguyen. Znan je po spomenikih in arhitekturi. Prvo noč v Hueju si rezerviramo za krajši izlet po znamenitostih mesta in se sprehodimo po nabrežju Dišeče reke (Perfume River), ki niti ne diši niti ni lepe barve, nasprotno, je umazana in rjava. Naslednji dan si v močnem nalivu ogledamo citadelo ali mestno obzidje, sedež dinastije Nguyen, sledi ogled grobnic vladarjev Tu Doca, Minh Manga in Khai Dinha, ki osupnejo z bogatimi reliefnimi kipi.

500 šivilj na kupu

Po dveh dneh v bivši prestolnici vladarjev se podamo v mesto šivilj in krojačev ali mesto svile. Prvi dan se sprehodimo po simpatičnem mestu, polnem latern, rumenih fasad, galerij, starinarnic in kar 500 trgovin s šiviljami. Premamijo nas prav te trgovine, pred katerimi se bohotijo oblačila. Poveš ali pokažeš, kakšen model želiš, izbereš blago, šivilje vzamejo tvoje mere, plačaš nekaj deset dolarjev in naslednji dan že lahko prevzameš lepo sešite obleke. Pot nas po Hoi Anu zanese še do priljubljenega (predvsem pri ruskih turistih) obmorskega Nha Tranga. Po naporni vožnji z nočnim avtobusom se prileže poležavanje na rajski peščeni plaži.

Iz obmorskega Nha Tranga nas pot vodi v Dalat, mestece v centralnem sredogorju, ki leži na več kot 1500 metrih nadmorske višine in je pri Vietnamcih priljubljeno letovišče mladoporočencev na medenih tednih. Ko nas avtobus odloži v središču Dalata, poiščemo prikupen in domač hostel. Naslednji dan si že kot pravi Vietnamci sposodimo motorje in se pridružimo skupini iz hostla, ki jo vodi receptor. Z dvema skuterjema se odpravimo na izlet do manjše vasi, v kateri živi družina receptorja. Vožnja s skuterjem omogoča občudovanje narave, saj se z visokih hribov odpira razgled na dolino. Prvi postanek naredimo na farmi čričkov, kjer si najbolj pogumni privoščijo malico - čričke s kečapom. Okus naj bi imeli podoben pomfriju.

Ko se polni cestnega prahu po vožnji po okoliških brezpotjih le pripeljemo do vasi, nas pričakajo nasmejani in zgubani obrazi starih ženic, ki nas povabijo v staro hiško. Najprej se drug drugim predstavimo, nato jih vodič začne učiti znano pesem Zombie skupine The Cranberries. Vsi se prisrčno nasmejimo prizoru, kako sedemdeset in več let stare Vietnamke pojejo "In your head, in your head Zombie!..."

Sestra vodiča nam pripravi kosilo in razloži, zakaj mlade Vietnamke kljub vročini nosijo maske prek ust in dolge bele rokavice. Ne želijo namreč porjaveti na soncu. Trend je biti čim bolj podoben Evropejkam oziroma "žabjim očem", kot nam pravijo. Nekatere, tiste premožnejše, si celo operirajo ustnice in oči, da bi bile videti čim bolj zahodnjaško.

Biser Orienta spominja na Pariz

Naša zadnja postaja v Vietnamu je mesto na jugu Sajgon, ki se po novem uradno imenuje Hošiminh. Je največje mesto v Vietnamu, čeprav ni glavno, prestolnica pa je bilo v času francoske kolonije in kasneje v času, ko je bil Južni Vietnam neodvisna država. Sajgon imenujejo tudi Pariz ali biser Orienta ali pa kar biser Daljnega vzhoda. Če je Hanoj nedolžna prestolnica, ki se počasi prebuja, je Sajgon izkušenejša in razvitejša metropola. Zaradi paktiranja z zahodom ni bil izčrpan in ekstenzivno bombardiran. Odpravimo se na enodnevni izlet po mreži podzemnih rovov Ču Či, ki so imeli pomembno vlogo v ameriško-vietnamski vojni. Sredi džungle so se med vojno plazili ameriški vojaki in domačini, ki so Američanom pripravili marsikatere pasti. Da bi se skrili pred vojaki, so Vietnamci zgradili 120 kilometrov dolgo mrežo predorov. Pokažejo nam različne krute pasti, ki so onesposobile, pohabile, celo ubile nasprotnike. Nato se tudi sami odpravimo v predor, odprt za turiste. Občutek utesnjenosti, plaziti se je treba po kolenih, vonj po vlagi, popolna tema, tudi strah. Naslednji dan se odpravimo na izlet po delti Mekonga. Mogočna reka velja za eno največjih na svetu. Pot začne visoko na tibetanskem platoju in preteče 4500 kilometrov skozi osrčje Indokine, dokler se na jugu Vietnama ne izlije v Južnokitajsko morje. Pri tem se razcepi in tvori eno največjih rečnih delt. Območje ob delti Mekonga je zelo rodoviten del zemlje in Vietnamci delto imenujejo kar "velika skleda riža", saj prehranjuje ogromno število prebivalcev. Gre za svet neskončnih riževih polj, nasadov tropskega sadja, številnih palm, neštetih bolj ali manj širokih rečnih kanalov. Presedemo se na majhen čoln, ki zapluje po delti, mimo nas bežijo palme, izgubljamo se v različnih odtenkih zelene barve narave in rjave barve reke.




Jasmina Završnik



Sladki prazniki

Vsebina priloge Bonbon:

Obdarjevalci (pridnih) otrok

V prejšnjih stoletjih je otrokom največkrat nastavil suhe krhlje, orehe ...


Zaobljube

Drugo leto pa bom zares ... Shujšala bom...


Izjemnih 60 let ustvarjanja

Šestdeset let izjemno plodnega ustvarjanja legendarnega modnega oblikovalca ...


Otroški direndaj v Monaku

Ob praznovanju monaškega dneva državnosti se je v Monte Carlu vse vrtelo ...


Enajst let pozneje

Nedavno so britanski behavioristični raziskovalci razlik med spoloma ugotovili, ...


Simbol praznikov

To nedeljo so mnogi na mize postavili adventni venček in na njem prižgali ...


Divje kraljestvo

Če so vam všeč živalski vzorci vseh vrst, ki se očitno še ne bodo poslovili, ...


Poskrbite za kožo obraza

Naša koža je pozimi izpostavljena dvema ekstremoma - prvi je hladen, vlažen ...


Bleščeči v čarobnosti noči

Najbolj nora noč v letu se nam približuje z nadzvočno hitrostjo, in če ...


Očarajte z (večerno) dišavo

Ko se odločate, kaj obleči za najdaljšo noč v letu, nikar ne pozabite ...




Arhiv:



eXTReMe Tracker

Gemius
Gemius.com
Naslov:
VEČER
Priloga bonbon
Ulica slovenske osamosvojitve 2
2504 Maribor
Slovenija
W: www.bonbon.si
E: bonbon@vecer.com
T: 02 / 23 53 500
F: 02 / 23 53 368
Copyright (c) Večer
Maribor - februar 2006
Splošni pogoji uporabe Vecer.com
O piškotkih