Bonbon - drobne sladkosti življenja

O prilogi | Za oglaševalce | Kontakt

Vsak torek v Večeru in Primorskih novicah

Dražeji

Poskrbite za brezskrbno potovanje

Potovanja v oddaljene kraje so nedvomno vznemirljiva, vendar so hkrati lahko tudi nevarna, saj podatki kažejo, da na potovanjih zboli do 50 odstotkov ljudi.

Poskrbite za brezskrbno potovanje

Približno osem odstotkov jih med potovanjem potrebuje zdravniško pomoč, še veliko več pa jih zboli za potovalno drisko. Poleg mnogih infekcijskih bolezni, značilnih za eksotične kraje, pa so najbolj nevarne še vedno poškodbe in prometne nezgode. Previdnost torej ni odveč in prav je, da se pred odhodom na oddih pripravimo tudi na morebitne neprijetnosti, s katerimi se lahko soočimo na poti.

Če potujete v tropske in druge oddaljene kraje, je nevarnost, da boste zboleli za katero od tropskih bolezni, veliko večja. Največ popotnikov dobi drisko, ki jo povzroča uživanje okužene hrane in tekočin, sledijo bolezni dihal, kože, spolne bolezni in druge okužbe. Med najpogostejše bolezni, s katerimi se lahko srečamo na potovanjih, zagotovo sodijo tiste, ki jih prenašajo komarji, pa bolezni, ki se prenašajo kapljično, črevesne nalezljive bolezni, med katere sodijo potovalna driska in okužbe z virusom hepatitisa A, ter bolezni, ki se prenašajo s krvjo in spolnimi odnosi.

Negostoljubni komarji

Različni insekti in drugi prenašalci lahko povzročajo številna resna nalezljiva obolenja. Komarji prenašajo dengo, malarijo in rumeno mrzlico. Med najbolj poznane bolezni popotnikov sodi malarija, s katero se popotniki lahko okužijo v vaških krajih podsaharske Afrike, redkeje v Srednji Ameriki, Braziliji, na Bližnjem vzhodu in v jugovzhodni Aziji, zato strokovnjaki potnikom, ki odhajajo na ogrožena območja, priporočajo jemanje antimalarikov in ukrepe, s katerimi zmanjšamo možnost pikov komarja (uporaba repelentov in mrež proti komarjem). Druga pogosta bolezen je rumena mrzlica. Bolezen je razširjena predvsem v tropskem pasu Srednje in Južne Amerike ter v zahodni, deloma v centralni Afriki. Potnikom, ki potujejo na ogrožena območja, priporočamo enkratno cepljenje. Tretja bolezen pa je denga, za katero cepivo ne obstaja. Najbolj ogrožena območja so jugovzhodna Azija, Karibi in otoki v Tihem oceanu.

Kapljične nalezljive bolezni

Povzročajo jih bakterije in virusi, ki se prenašajo po zraku, predvsem s kapljicami iz ust pri govoru, kihanju in kašljanju. Za preprečevanje širjenja teh bolezni je pomembno prezračevanje in čiščenje prostorov ter čiščenje površin in predmetov. Redno umivanje rok naj bo glavna preventiva! Poleg številnih drugih, pogostejših in v glavnem nenevarnih kapljičnih nalezljivih bolezni moramo omeniti tudi meningokokni meningitis in tuberkulozo. Popotnike, ki potujejo v podsaharsko Afriko ter Savdsko Arabijo in se bodo v teh krajih zadrževali daljše časovno obdobje, lahko (sicer redko) doleti resna okužba z meningokoknim meningitisom. Tudi pred meningokoknim meningitisom se lahko potniki zaščitijo s pravočasnim cepljenjem.

Okužbe z virusi hepatitisa

Verjetnost okužbe z virusi hepatitisa se poveča, ko se odpravimo na potovanje v dežele z neurejenimi sanitarno-higienskimi razmerami. Te dežele so Afrika, Bližnji in Daljni vzhod, Indija, Azija, Srednja in Južna Amerika. Hepatitis A sodi med črevesno nalezljive bolezni, z njim se na leto okuži najmanj 1,5 milijona ljudi po svetu, pojavlja pa se predvsem v nerazvitem svetu in je posledica slabih higienskih razmer. Z virusoma hepatitisa B in C pa je v svetu okuženih več kot 550 milijonov ljudi. Okužba se prenaša preko krvi in je predvsem posledica nezaščitenih spolnih odnosov, izpostavljenosti intravenskemu vbrizgavanju drog in menjave pribora za vbrizgavanje drog, neprofesionalne tetovaže in prebadanja kože, tudi pri frizerju in zobozdravniku. Okužbi so izpostavljeni tudi tisti, ki so v preteklosti prejeli transfuzijo krvi oziroma so bili izpostavljeni raznim večjim medicinskim posegom ali postopkom, še posebno v deželah tretjega sveta, ali pa tisti, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s prenašalcem okužbe. Okužbe s hepatitisom B in C lahko potekajo brez bolezenskih znakov in lahko sčasoma povzročijo odpoved delovanja jeter ali celo raka na jetrih. Zaradi kronične okužbe z virusom hepatitisa B je na svetu vsaj 60 milijonov bolnikov z jetrno cirozo, to je več, kot jih povzroči alkohol.

Okužbe z virusom hepatitisa lahko preprečimo

V nadaljevanju je naštetih nekaj preprostih ukrepov, ki nas ščitijo pred nevarnimi okužbami s hepatitisom. Priporočljivo je, da na potovanjih vedno uporabljamo lasten pribor za telesno higieno (britvice, zobne ščetke, brisače, osebno perilo, jedilni pribor). Pred okužbo s hepatitisom A se lahko zaščitimo tako, da jemo dobro pečeno in kuhano ter sveže pripravljeno hrano, uživamo sadje in zelenjavo, ki ju olupimo sami, se izogibamo uživanju mlačne hrane, neprekuhanega mleka in slaščic, ki stojijo na sobni temperaturi. Priporočljivo je pitje ustekleničene vode in pijač, ki jim ne dodajamo ledu, oziroma prekuhane vode in prevretih napitkov. V okoljih s slabšim higienskim standardom je priporočljivo, da si tudi zobe umivamo z ustekleničeno ali prekuhano vodo. Pred spolnim prenosom okužbe uspešno varuje tudi pravilna uporaba kondomov. Vsekakor pa je ob tveganem vedenju priporočljivo, da po prihodu domov opravimo testiranje na možnost okužbe.

Cepljenje je najučinkovitejša zaščita

Preventivni ukrepi, ki bi preprečili okužbo s hepatitisom C, žal še ne obstajajo, možna pa je učinkovita zaščita pred hepatitisom A in B. Lahko se odločimo za ločeno cepljenje proti hepatitisu A oziroma hepatitisu B ali pa izberemo kombinirano cepljenje, s katerim se hkrati zaščitimo pred obema vrstama. Proti hepatitisu A se cepimo dvakrat: na izbrani datum in nato v šestih do dvanajstih mesecih po prvem odmerku. S tem se zagotovi dolgotrajnejša zaščita, ki traja do 20 let. Proti hepatitisu B se cepimo trikrat: na izbrani datum prvič, nato en mesec in šest mesecev po prvem cepljenju. Če je bilo cepljenje kompletno in smo prejeli vse tri odmerke cepiva, strokovnjaki ocenjujejo, da zaščita traja od 10 do 15 let. Cepljenje s kombiniranim cepivom proti hepatitisu A in B poteka po enaki shemi kot cepljenje proti hepatitisu B, le da se priporoča poživitveni odmerek po petih letih od bazičnega cepljenja.

Cepljenje proti hepatitisu A in B se lahko opravi na vseh območnih Zavodih za zdravstveno varstvo.

Preventiva je zagotovo pomemben dejavnik, ki pripomore k brezskrbnim počitnicam. Zato je smiselno, da se pred odhodom v daljne kraje s svojim zdravnikom posvetujemo o zaščiti pred morebitnimi boleznimi. Za nasvet prosite vsaj šest tednov pred želenim potovanjem! Več informacij o boleznih in okužbah, s katerimi se lahko srečamo na potovanju, pa najdemo tudi na spletni strani Ambulante za potnike - Zdravi na pot in nazaj.

Asist. Mojca Miholič, dr. med., spec. druž. med.

Vsebina priloge Bonbon: