Bonbon - drobne sladkosti življenja

O prilogi | Za oglaševalce | Kontakt

Vsak torek v Večeru in Primorskih novicah

Limonada

.

Ko začnejo propadati zakon, prijateljstvo, podjetje ali država, ponavadi rečemo, da je to zato, ker nam manjka vrednot. Idealov in meril. Ter vseh drugih nepremakljivih in nespremenljivih okvirov, znotraj katerih naj bi človek in družba bolje in lažje sprejemala velike in majhne odločitve. Da nam manjkajo meje, zemljevidi in kompasi. Ampak morda je ravno nasprotno. Morda je glavni razlog propadov, razhodov, konfliktov in zablod to, da jih je preveč, teh idealnih vzorcev, teh ravnil popolnosti in pravilnosti. Toliko, da jim noben človek, pa naj bo še tako delaven, in nobena skupina ljudi, pa naj bo še tako enotna in dobro organizirana, ne more ustreči.

V hudobni MÖderndorferjevi komediji Limonada Slovenica mladi Američan Alan McConell ob nizkotnih in banalnih političnih razprtijah bistro ugotovi, da je osrednji slovenski problem ta, da bi radi "sladko limonado". In ta problem je nerešljiv, ker je dobra limonada po definiciji kisla. Sladka limonada ni le metafora za nerealne zahteve, ampak tudi za med seboj nasprotujoča si idealizirana pričakovanja. Nobena ženska ne zmore vzdrževati veličastne kariere, gojiti biološko pridelane zelenjave, preživeti veliko kakovostnega časa s svojimi tremi otroki in imeti ob tem sterilno čista tla v kuhinji in brezhibno urejene obrvi. Moški, ki joče ob dokumentarcu o propadanju deževnega pragozda, se bo najbrž težko lotil lova na miš, ki krade hišne zaloge hrane. In otrok, ki zmaguje na atletskih tekmovanjih, gotovo ne bo zdržal uro in pol pri gostilniški mizi.

Ni davčne politike, ki ne bi obremenjevala državljanov, a bi polnila državni proračun. Ni zdravstva in šolstva, ki bi bili odlični in poceni. Ni podjetja, ki bi kovalo astronomski dobiček in svojim zaposlenim dopustilo, da delajo lagodno, udobno in neobremenjeno. Ni snovi, s katero bi hkrati lahko strli oreh in si napolnili blazino. Čeprav vse to dobro vemo, se pastem namišljenih popolnosti še vedno pustimo zlahka ujeti. In smo zato pripravljeni tudi verjeti trgovcem, politikom in ljubimcem, ki obljubljajo, da bodo te popolnosti uresničili. Kar nazadnje privede k temu, da se skozi življenje vlečemo od razočaranja do razočaranja. Nad sabo in nad krutim svetom.

To je naporno in nesmiselno početje, zato se bolj kot, kaj je popolno, splača ugotoviti, kaj daje več veselja. Če je denimo treba zbirati med limonadami, je v prvih dveh julija najboljša - mrzla.

Vesna Humar

Vsebina priloge Bonbon: