Bonbon - drobne sladkosti življenja

O prilogi | Za oglaševalce | Kontakt

Vsak torek v Večeru in Primorskih novicah

Dražeji

Naj dopust mine brez bolečine

Za vsak primer so skoraj v vsaki ženski torbici tablete proti bolečinam nepogrešljive. Če pa se odpravimo na potovanje, dopust, potem so protibolečinska zdravila - poleg tistih, ki jih morda jemljemo redno - prav gotovo tista, ki jih nikakor ne pustimo doma.

Naj dopust mine brez bolečine

Protibolečinska zdravila so na voljo v lekarnah brez recepta, pri lajšanju močnejše, navadno kronične bolečine, pa tovrstna zdravila predpiše zdravnik. Ker so namenjena samozdravljenju, torej brez zdravniškega nadzora, so varna in ne povzročajo resnejših stranskih učinkov. Prav zato pogostokrat pozabimo na dosledno upoštevanje navodil za jemanje in na priporočene odmerke. Ne bi smeli pozabiti, da so to vendarle zdravila, ne bonbončki. Analgetiki, kot se s skupnim imenom imenujejo protibolečinska zdravila, so namenjeni simptomatskemu zdravljenju. To pomeni, da ne odpravijo vzroka bolečine, ampak s posrednim ali neposrednim delovanjem na živčni sistem le blažijo bolečino. "Bolečina je pomemben signal, alarm, ki ga ne kaže spregledati. Lahko gre za posledice najrazličnejših poškodb ali bolezni. Po naši raziskavi v dvajsetih ambulantah družinske oziroma splošne medicine so med najpogostejšimi lokacijami bolečine glava, križ in noge," pravi zdravnica Nena Kopčavar Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana. Paracetamol, nesteroidna protivnetna zdravila, opiodi in še nekaj drugih lahko delujejo sistemsko, torej delujejo na centralni živčni sistem, ali lokalno, da delujejo na periferni živčni sistem. Nekatera protibolečinska zdravila, ki so "močnejša", lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, zato ob njihovi uporabi velja popolna ali relativna prepoved upravljanja vozil ali strojev. To je ustrezno označeno na zunanji embalaži, s praznim oziroma polnim trikotnikom. Opozorilo več, da pred uporabo dobro preberemo navodila.

Niso povsem nedolžna

Paracetamol je najširše uporabljeno zdravilo proti bolečinam, kot so zobobol, glavobol, bolečine pri poškodbah, menstrualne bolečine, prehodne bolečine mišic in sklepov. Uporablja se tudi za zniževanje povišane telesne temperature, zato je nepogrešljiv v potovalni lekarni. V primerjavi z drugimi protibolečinskimi zdravila ne deluje protivnetno. Ne učinkuje na osrednji živčni sistem in ne povzroča odvisnosti. Ne draži želodčne sluznice, zato ga uporabljajo tudi bolniki z želodčnimi težavami. Toda pozor! Pogosto je z drugimi učinkovinami prisoten v kombiniranih tabletah, ki so namenjene lajšanju simptomov na primer prehlada. Ob zdravljenju z več zdravili hkrati moramo biti zato pozorni, katere učinkovine vsebujejo zdravila, s katerimi se zdravimo, da ne bi zaužili dvojnega odmerka. "Paracetamol lahko poškoduje jetra," spomni direktorica Ptujskih lekarn Darja Potočnik Benčič. "To pa seveda še ne pomeni, da bi se morali odreči lajšanju bolečine z zdravili. Pomeni le, da moramo zdravila uporabljati odgovorno, torej takrat in toliko, kot je potrebno za učinkovito ter varno zdravljenje."

Nesteroidna protivnetna zdravila sodijo med najpogosteje predpisana zdravila, a so nekatera v lekarnah na voljo tudi brez recepta. Med temi je najbolj znana acetilsalicilna kislina, ki je v uporabi že več kot sto let. Je zelo učinkovit analgetik, primeren za lajšanje blažjih bolečin, v primerjavi s paracetamolom deluje tudi protivnetno. To najbolj koristi pri bolečinah, ki so povezane s prehladnimi obolenji. Slaba lastnost so neželeni učinki na prebavilih, ki se kažejo kot bolečina v želodcu, slabost, na sluznicah prebavil lahko nastanejo razjede in s tem krvavitve.

Ker se smemo z zdravili proti bolečinam zdraviti sami, brez posveta z zdravnikom, je tem bolj priporočljiv pogovor s farmacevtom v lekarni; če to ne, pa moramo vsaj prebrati in upoštevati navodila za uporabo. Zelo pomemben je, denimo, čas zaužitja zdravila glede na obrok hrane, saj s pravilnim jemanjem izboljšamo učinek delovanja in zmanjšamo neželene učinke. Navodila v zvezi s tem pa se razlikujejo, opozarjajo lekarnarji, odvisno, katero zdravilo smo izbrali. Nesteroidna protivnetna zdravila se praviloma jemljejo s hrano, saj se tako zmanjša možnost neposrednega škodljivega delovanja na želodčno sluznico.

Le pristrižemo, ne brijemo

Protibolečinska zdravila niso samo tablete ali kapsule, ki jih pojemo, so tudi mazila, kreme, obliži. Pri uporabi teh, čeprav smo kje na poti in je osebna nega otežena, ne smemo spregledati predhodne higiene. Kožo je namreč treba umiti z blagim, nedražečim milom in jo dobro splakniti ter osušiti z nežnim brisanjem. Pred nanašanjem si moramo dobro umiti tudi dlani; kreme, mazila, gele razmažemo in z enakomernimi krožnimi gibi vtremo s konicami prstov. Kremo začnemo iz tube iztiskati s spodnjega roba. Pri transdermalnih obližih učinkovina enakomerno prehaja skozi kožo v telo. Če je predel kože, kamor želimo prilepiti obliž - vedno ga prilepimo z vso njegovo površino - poraščen, dlake le pristrižemo. Farmacevti namreč odsvetujejo britje, saj je lahko taka koža poškodovana, vzdražena. Tudi od sonca vzdražena koža ni primerna za uporabo obližev, opozarjajo lekarnarji, in nikoli jih ne lepimo na isto mesto, da ne vzbudimo preobčutljivostne reakcije.

Mateja Grošelj

Vsebina priloge Bonbon: