Bonbon - drobne sladkosti življenja

O prilogi | Za oglaševalce | Kontakt

Vsak torek v Večeru in Primorskih novicah

Kdo si upa?

Kako močno sem navijala za Urško, ko je bila boj za zlato kolajno! In ga dobila. Dosegla cilj, ki ga je sanjala dvajset let. Cilj, ki si ga je upala sanjati. Kakšna je pot do uresničitve teh sanj, mi, ki vrhunski šport spremljamo le kot gledalci, ne bomo nikoli razumeli. Enostavno ne moremo razumeti, ker je to nekaj svetlobnih let daleč od naše občasne ljubiteljske rekreacije. A vendar si vedno znova številni jemljejo pravico, da razsojajo in presojajo. Ne samo tehnike in taktike, o katerih nimajo pojma, ocenjujejo tudi pripravljenost, samozavest in celo osebnostne kvalitete športnikov, ki jih poznajo le s televizijskih zaslonov.

Ampak pri Urški niti največji "strokovnjaki" niso našli nobene "pomanjkljivosti". Morda zato, ker je mirna, tiha, skromna, zunaj judoističnih blazin skoraj neopazna punca? Čisto v skladu s slovensko predstavo vzornega športnika pač. In v skladu s prevladujočim poveličevanjem povprečja. Da le ne bi kdo izstopal. Dobro, kakšno kolajno tu in tam "oprostimo", a na splošno naj bi slovenski športni (in ne le športni) ideal - če le malo pretiravam - podobno kot pesniki moderne umrl mlad in reven in lačen.

Da pa bi si kdo upal na glas reči, da je v svoji panogi najboljši na svetu in da zato na olimpijskih igrah starta na zlato? Ne, kaj takega Slovenci nismo pripravljeni ne dopustiti ne oprostiti. Peter Kauzer je zato imel že pred tekmo hujše nasprotnike doma kot na londonskih brzicah. In po nesrečni finalni vožnji se je število škodoželjnežev še povečalo. Naenkrat so bili vsi strokovnjaki za samozavest. Ja, lahko je modrovati o samozavesti v zavetju spletne anonimnosti. In z domačega kavča o strahu in pogumu.

Oj, kako jim je Peter stopil na žulj s pripombo, da če nimaš visokih ciljev, ne moreš nikoli uspeti, in da si tisti s kavča ne postavijo niti tega cilja, da bi vstali od tam. Koliko se jih je prepoznalo v teh "kavčarjih"! Povsem upravičeno. Peter je namreč dregnil naravnost v osir slovenceljske zakompleksanosti in slaboume samopašnosti, pritlehnosti in strahopetnosti, zveličavne (pod)povprečnosti in vseprisotne zavisti ter škodoželjnosti.

Da bi si na glas priznali, da smo vsaj v tem največji? Dajte no, kje si pa upamo!

Zvezdana Bercko

Vsebina priloge Bonbon: