O prilogi | Za oglaševalce | Kontakt

Vsak torek v Večeru in Primorskih novicah

Kavarna

Ko se dopust "obrne"

Človeku se lahko zgodijo najrazličnejše stvari - vedno in povsod, torej tudi med dopustom. Nekatere si je mogoče zamisliti, drugih pa niti v sanjah ne. Zgodijo se prvič. Lahko se tudi nam.

Možnost, da na potovanju nerodno stopimo, pademo in se poškodujemo tako, da potrebujemo bolnišnično oskrbo, lahko predvidimo. Enako si lahko zamislimo, da nam na potovanju ukradejo dokumente, na letališču založijo prtljago oziroma jo odpošljejo na drugi konec sveta, da nekje obtičimo ali pa da naše potrpljenje preizkušajo neprijazno osebje, pokvarjena klimatska naprava v hotelski sobi in tako naprej. Množici "verjetnih" možnosti pa je treba prišteti še "neverjetne". Kdo je denimo pomislil, da lahko zaradi prebujenega vulkana na Islandiji kar nekaj dni na tleh občepijo vsa letala v Parizu, Londonu in drugod? Ali pa da se v sendvičih neke letalske družbe znajdejo šivanke?

Vsega torej ni mogoče predvideti in še manj preprečiti, lahko pa preventivno kaj storimo, da situacijo omilimo, škodo zmanjšamo, se zavarujemo bodisi z zelo preprostimi ravnanji (denimo z upoštevanjem pravil varne rabe kartic) in z zagotovitvijo mreže pomoči, na katero se lahko v nepredvidenih situacijah obrnemo, denimo s premišljeno izbiro agencije, prevoznika, pri dopustovanju v tujini pa tudi z dodatnim turističnim zavarovanjem.

Vrnjeni denar ne odtehta

Kadar potujemo oziroma dopustujemo s posredovanjem turistične agencije, se pri neljubih situacijah seveda najprej obrnemo nanjo. Tako sta, ko sta prispela v eno od avstrijskih smučarskih središč, storila tudi Mariborčana, ko sta zagledala sobo, v kateri naj bi bila nastanjena. "Takoj sva zahtevala drugo namestitev - soba je bila res neprimerna, za povrh je močno smrdela po cigaretah. V turistični agenciji so se sicer takoj odzvali in iskali drugo namestitev, a ker je bil višek sezone, proste sobe niso našli; no, tudi midva sama ne ... Dogovorjeni smo bili, da počakava tri ure, sicer se vrneva domov. Tako sva tudi storila. Že na licu mesta sva napisala pritožbo, vračilo denarja vključno z nadomestilom za prevozne stroške sva dobila v dveh tednih. A kljub temu sva bila razočarana: ostala sva brez dopusta."

Kadar se turistična agencija odzove manj korektno, se nekateri obrnejo po nasvet tudi na Zvezo potrošnikov Slovenije. "Pritožbe zoper turistične agencije prejemamo vse leto, največ jih je v jeseni. Veliko težav je s spremembo programa potovanja, dogaja se tudi, da agencije neupravičeno zvišujejo ceno potovanja tik pred odhodom, ko si potniki zaradi že rezerviranega termina dopusta v zadnjem hipu ne morejo več poiskati drugega ustreznega aranžmaja. Veliko pritožb je tudi nad neprimernim odnosom predstavnikov agencije in nestrokovnostjo vodičev. Sledijo težave z namestitvijo - na primer nižjim standardom od pričakovanega. Zato se precej potnikov pritožuje zaradi zavajajočega oglaševanja agencij, ker se dejanska ponudba zelo razlikuje od tistega, kar so rezervirali in vplačali. Ko prispejo na kraj letovanja in so soočeni s tem, da bodo dopust preživeli v na primer slabšem hotelu, največkrat s pritožbo na kraju samem ne uspejo, saj jim agencija ne zagotovi ustreznejše nastanitve, sklicujoč se pri tem na polno zasedene turistične zmogljivosti v kraju letovanja. Zasledili smo tudi pritožbe v zvezi s prevozom (pomanjkljiv standard prevoza, sprememba prevoznega sredstva, velike zamude leta)," na vprašanje, zaradi česa je največ pritožb, odgovarjajo v pravni pisarni Zveze potrošnikov Slovenije. Kaj storiti, da bi se neljubim zapletom izognili? "Potrošnikom svetujemo, da izbirajo potovanje med več ponudniki. Predhodno naj zberejo vse relevantne podatke v zvezi z letovanjem in s svojimi pravicami, predvsem morajo biti seznanjeni s tem, kako stopiti v stik s predstavnikom turistične agencije v kraju letovanja in z načinom reševanja zapletov že na kraju samem. V primeru potovanja v tujino jih morajo agencije obvestiti o mejnih in carinskih formalnostih, pomembno je vedeti tudi, kakšne so njihove pravice pri zamudi ali odpovedi leta." Slednjih se letalski potniki sicer vse bolj zavedajo, a jih še vedno razmeroma redko uveljavljajo, ugotavljajo v Evropskem potrošniškem centru Slovenija. Na njihovi spletni strani www.epc.si je objavljen tudi potovalni priročnik (v angleščini), ki je lahko v pomoč pri uveljavljanju pravic.

Treba pa je prebrati tudi "drobni tisk", torej splošne pogoje poslovanja agencij. "Zasledili smo kar nekaj primerov, ko potniki odpovejo potovanje zaradi bolezni ali drugih izrednih okoliščin. Potniki pričakujejo, da bodo dobili povrnjen pretežni del vplačanega zneska aranžmaja, vendar razen v primeru, ko so sklenili zavarovanje za riziko odpovedi, agencije zadržijo večji del zneska in se pri tem sklicujejo na že nastale stroške," navajajo na ZPS. Dodajmo, da smo lahko nad višino vračila razočarani, tudi če je bilo takšno zavarovanje sklenjeno.

Vse pogosteje se zavarujemo

Sredi dopusta v tujini pa nas lahko doletijo tudi nenadne, a zelo velike zdravstvene težave. Zgodilo se je tudi Andreju Gjuriču iz Radenc, ko je bil skupaj z ženo Anico med prvomajskimi prazniki na križarjenju po Sredozemlju. "Četrti dan zjutraj je moral mož poiskati zdravniško pomoč na ladji. Zdravnik je presodil, da mora v bolnišnico - bilo je še uro do pristanka na Malti. Nimam dovolj besed hvaležnosti za to, kako so nama ves čas stali ob strani agencija Svet križarjenj in zavarovalnica Coris. Predstavnica naju je spremljala v bolnišnico in pri zdravniku natančno prevajala. V bolnici sva morala ostati šest dni, nato so uredili vse potrebno za vrnitev domov. Ker letalo ni prišlo v poštev, pot s katamaranom pa bi tudi bila za moža prenaporna, so nama uredili hotel, kjer sva dva dni počakala, da sva se lahko vrnila na ladjo - to možnost je ponudila ladjarska družba in tudi vse prevoze. Ves čas so naju po telefonu usmerjali, bili ves čas v stiku z nama, nikjer nisva niti za trenutek čakala," gospa Anica opisuje sicer težko izkušnjo, a vendarle lepo.

Število tako imenovanih turističnih zavarovanj (zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini) se iz leta v leto povečuje, zato lahko sklepamo, da se ljudje vedno bolj zavedajo njihovega pomena. A pogosto še ne dovolj, pravijo pri zavarovalnicah: nekateri ljudje se sploh ne zavarujejo, mnogi se zadovoljijo zgolj z evropsko kartico, ki krije le stroške nujnih zdravstvenih storitev do zneska, ki ga v posamezni državi krije obvezno zdravstveno zavarovanje oziroma sistem javnega zdravstvenega zavarovanja. "Evropska kartica ne krije vrnitve v domovino (to v primeru težjih poškodb ali bolezni predstavlja najvišje stroške, ki lahko znašajo tudi več deset tisoč evrov, odvisno od lokacije) in ne krije zasebnih zdravnikov," le dve izmed ključnih omejitev evropske kartice izpostavi Borut Papič iz zavarovalnice Coris.

In kaj turiste med potovanjem ali dopustovanjem največkrat doleti? Pozimi so to največkrat poškodbe na smučiščih, poleti pa dopustnike predvsem v arabskem in azijskem delu sveta pogosto prizadenejo razne bolezni prebavil in različne vrste alergij, ob morju se pojavljajo vročinski udari, piki insektov in strupenih morskih živali (bodice morskega ježka, strupena morska zvezda, komarji), pa prehladna obolenja, razne poškodbe in tudi akutne bolezni, kot so denimo kapi, bolečine v križu, zobobol, kožne infekcije.

Stroški zdravljenja so seveda odvisni od lokacije in vrste bolezni ali poškodbe. "Pregledi in predpisana zdravila hitro dosežejo ceno 200 evrov. Pogosto so v turističnih krajih le zasebni zdravniki, ki se zavedajo, da zadaj stojijo zavarovalnice, zato so tudi zneski precej višji, kot smo jih navajeni doma. Konkretnih primerov ne moremo posredovati, lahko pa povemo, da pri težji poškodbi ali bolezni, ko je nekoga treba pripeljati v Slovenijo v ležečem položaju (na letalu, če je sploh mogoče potovati z redno linijo, to pomeni vsaj štiri sedeže, sicer je potrebno sanitetno letalo), ti stroški hitro lahko presežejo 50 tisoč evrov. Ekstremni primeri so šli tudi preko 100 tisoč evrov. Tu izstopajo ZDA, ki so verjetno najdražja država na svetu (glede zdravstva), poleg tega pa so še zelo oddaljene. Za lažjo predstavo - nedavno smo imeli primer srčne kapi (šlo je za posredovanje pri tuji zavarovalnici), kjer je bil samo strošek v bolnici 490 tisoč dolarjev," navaja Papič. "Če posameznik nima sklenjenega zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini, ga lahko samo 30 minut helikopterskega reševanja stane približno 2500 evrov. Če si na primer v Bolgariji zvije gleženj in nima sklenjenega zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini, mora za pregled in oskrbo (slikanje, opornica za gleženj ...) plačati približno 430 evrov," za ponazoritev primer zgolj informativne narave navaja Suzana Žbogar iz Vzajemne. "V sredozemskih državah, Egiptu in Tuniziji, so stroški običajno visoki. Cena zdravstvenih storitev je višja tudi v skandinavskih državah in Ameriki," pa odgovarja mag. Urša Manček, pomočnica predsednika uprave zavarovalnice Triglav, in razlaga, da je višina stroška odvisna od tega, ali zavarovanec potrebuje kakšne preiskave ali gre zgolj za zdravila. "Velik strošek predstavlja morebitni prevoz zavarovane osebe v domovino. Najvišji stroški običajno nastanejo pri poškodbah zaradi prevozov do bolnišnice, bolnišničnega zdravljenja ali operativnih posegov, ki lahko stanejo toliko, kot je maksimalna zavarovalna vsota za kritje na polici."

Tatjana Vrbnjak

Vsebina priloge Bonbon: