Bonbon - drobne sladkosti življenja

O prilogi | Za oglaševalce | Kontakt

Vsak torek v Večeru in Primorskih novicah

Dražeji

Odkrijte svoj sprožilec migrene

Migrenski glavobol poznajo mnogi. Doživlja ga 12 do 15 odstotkov odraslih, ženske pogosteje kot moški. Nagnjenost k migrenam je lahko genetsko pogojena.

Začne se z zoprno (zmerno ali hudo) utripajočo bolečino na eni strani glave. Zelo pogosto glavobol spremljajo še drugi bolezenski znaki: slabost v želodcu, bruhanje, bolnika motita svetloba, zvok. Pri enem od desetih bolnikov se opisanim znakom migrene pridruži še avra, ki traja od 5 do 60 minut (bolniki opisujejo, da se jim "bliska" ali da se jim prikazujejo "packe", cikcakaste črte, nekateri doživljajo občutek mravljinčenja, kognitivne motnje) in se navadno pojavi 60 minut ali manj pred nastopom glavobola. Avra se praviloma neha, ko se začne glavobol - ta potem traja od štiri do 72 ur. Bolniku v tem času ustrezata mir in ležanje v temi. Hoja oziroma gibanje stanje poslabša. Po glavobolu se večina bolnikov počuti izčrpane, utrujene. Do naslednjega migrenskega napada potem nimajo več težav. Migrena je namreč ponavljajoči se glavobol: večina ljudi doživi od enega do tri napade mesečno. Redki so tisti, ki te izkušnje niso doživeli nikoli v življenju. Pri mnogih ženskah migrene izzvenijo z nastopom menopavze, a to ni pravilo.

Ni samo glavobol

Kljub temu da je migrena tako zelo razširjena, pa se še vedno dogaja, da nekateri ob njej le zamahnejo z roko, češ, saj je samo glavobol in bo minilo. Resda mine (do naslednjič), a tisti, ki imajo izkušnje s to boleznijo, vedo, da lahko migrenski glavobol dobesedno onesposobi človeka: vsakodnevnih opravil v službi, šoli in doma ni mogoče opravljati, tudi socialnih stikov ne gojiti - v času migrene je družinsko in družabno življenje vsaj okrnjeno, če že bolezen bolnika povsem ne iztrga iz socialne sredine.

"25 odstotkov bolnikov z migreno ima več kot tri napade na mesec, 53 odstotkov jih ob napadu občuti hudo prizadetost in onesposobljenost, samo pet odstotkov bolnikov prejema preventivna zdravila, čeprav pri 71 odstotkih bolnic in pri 48 odstotkih bolnikov glavobol traja več kot 24 ur," navaja prim. doc. dr. Bojana Žvan, predstojnica kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana. V Sloveniji podatkov o tem, koliko zaradi absentizma stane ta bolezen, nimamo, a verjetno je podobno kot drugod po svetu. "V letu 2004 je migrena prizadela več kot 40 milijonov Evropejcev. Letni stroški za Evropejca z migreno znašajo 579 evrov oziroma 27 bilijonov evrov za 41 milijonov vseh takih bolnikov. Migrena v enem letu prizadene 10 odstotkov celotne svetovne populacije, 14,7 odstotka Evropejcev (8 odstotkov moških in 17 odstotkov žensk). Diagnozo migrena ugotovijo le pri 48 odstotkih bolnikov, 52 odstotkov pa jih ostane brez nje," ugotovitve iz študij posreduje Žvanova. O odsotnosti z dela pa velja, da 56 odstotkov bolnikov ni odsotnih z dela, 39 odstotkov jih je odsotnih do sedem dni, pet odstotkov pa od 8 do 14 dni.

Polovica se jih samozdravi

Dejavniki, ki lahko sprožijo migreno, so zelo različni. Lahko je to določena vrsta hrane (čokolada, sir, oreščki, kofein, mesni izdelki, alkohol, glutamat, aspartat), pomemben vpliv imajo hormoni (menstruacija, ovulacija, puberteta, menopavza, kontracepcija), lahko pa napad sprožijo tudi močni senzorični dražljaji (močna svetloba, glasen zvok, vonjave), stres (prepir, izguba službe, smrt, selitev, naporna dejavnost, po sprostitvi) ali pa kakšne spremembe (npr. nadmorske višine, spalnega ritma, vlage, zračnega pritiska, prehranjevanja itd.). Zelo pomembno je, da pacient spozna "svoje" sprožilne dejavnike in se jim izogiba, saj lahko s tem prepreči nastanek migrenskega napada. Pri ugotavljanju teh pomaga vodenje dnevnika migrenskih napadov, v katerega se vpisuje potek migrene.

V pomoč pri prepoznavanju migrene je lahko presejalni test: če bolnik vsaj na dve od naslednjih treh vprašanj odgovori pozitivno, lahko s 93-odstotno verjetnostjo trdimo, da gre za migreno. Vprašanja pa so: Ali ste v zadnjih treh mesecih v zvezi s svojimi glavoboli opazili kaj od naštetega:

1. Čutili slabost s siljenjem na bruhanje ali slabost v želodcu?

2. Vas je motila svetloba (mnogo bolj kot takrat, ko nimate glavobola?)

3. Ali vas je glavobol vsaj en dan omejeval pri delu, učenju ali drugem opravilu?

Ali migrenske glavobole jemljemo dovolj "resno" in se dovolj pogosto in pravočasno odpravimo k zdravniku? "50 odstotkov bolnikov z migreno in več kot 80 odstotkov bolnikov s tenzijskim glavobolom se samozdravi. Uporabljajo analgetike iz proste prodaje. Štiri do osem odstotkov jih uporablja alternativne metode, večina kot dodatne ukrepe ob zdravilih. K zdravniku ne pride 44 odstotkov bolnikov z migreno. 56 odstotkov jih obišče splošnega zdravnika, 16 odstotkov jih pride k specialistu," odgovarja Žvanova in dodaja, da je migrena žal še vedno močno poddiagnosticirana.

Možnosti zdravljenja so različne. Izogibanje sprožilnim dejavnikom in sprememba življenjskega sloga je seveda prvi nasvet, ki ga je pri tej bolezni treba upoštevati. Pri zdravljenju predpisujejo nesteroidna antirevmatična protibolečinska zdravila; antiemetike (zdravila proti slabosti in bruhanju), triptan (specifična zdravila za zdravljenje migrene, ki delujejo na specifične receptorje v možganih), ergotamine (prav tako delujejo na 5HTreceptorje, vendar ne samo tiste, ki so specifični za migreno). Ergotamine danes pri zdravljenju migrene opuščamo," še pravi Žvanova. In kolikšen delež bolnikov se zdravi z zdravili in koliko bolniki upoštevajo nasvete o izogibanju sprožilnim dejavnikom, načinu življenja, vodenju dnevnika migren? "Predvidevam, da se s specifičnimi zdravili (triptani) zdravi približno tretjina bolnikov, ki imajo postavljeno diagnozo migrena. Enako število bolnikov upošteva nasvete za spremembo načina življenja," še ugotavlja dr. Bojana Žvan.

Tatjana Vrbnjak

Vsebina priloge Bonbon: