Bonbon - drobne sladkosti življenja

O prilogi | Za oglaševalce | Kontakt

Vsak torek v Večeru in Primorskih novicah

Kapučino

Po zdravje in dobro voljo med vinograde

Da je njihovo srce med vinogradi, vam bodo radi povedali Svečinčani. Prebivalci te gručaste vasi na območju med državno mejo z Avstrijo in gričevnatimi Slovenskimi goricami so namreč že dolga stoletja predani vinogradništvu. Simbol njihove navezanosti na trto pa se obiskovalcu izriše pred očmi tudi, ko prečka dvorišče vinogradniške kmetije Dreisiebner.

Po zdravje in dobro voljo med vinograde

Od tam se namreč najlepše vidi srce med vinogradi - eden izmed gotovo najbolj prepoznavnih motivov na naslovnicah katalogov, ki vabijo turiste, da okusijo čare slovenskih vinorodnih pokrajin. Le malokdo od njih pa ve, da ga lahko najde prav v Svečini. A to še zdaleč ni edina zanimivost tega, prav zaradi bogate etnološke dediščine spomeniško zaščitenega kraja. Svečino si je po novem namreč najbolje ogledati kar peš - s sledenjem oznakam za katero izmed treh poti za nordijsko hojo med vinogradi Vinotour, ki peljejo čez dvorišča slovenskih in avstrijskih vinogradniških kmetij, vmes zavijejo med trte in se ustavijo pri spomenikih bogate zgodovinske dediščine, kot je vinogradniški muzej na Keblu.

Valovita pokrajina ni ovira za nordijsko hojo

Tudi če ste med tistimi, ki se šele začenjajo seznanjati z osnovami nordijske hoje in še nimate primerne opreme, to ne pomeni nikakršne ovire. Na sedežu turističnega društva Svečina si je namreč mogoče sposoditi posebej za nordijsko hojo prilagojene palice. Tam vam bodo dali tudi osnovne napotke, kako se lotiti tega, zaradi številnih pozitivnih učinkov na zdravje in dobro počutje vedno bolj priljubljenega športa. Pri pravilni tehniki lahko v gibanje vključimo tudi do 90 odstotkov mišic celotnega telesa. "Osnovni korak je zelo podoben tistemu pri teku na smučeh. Osnovno tehniko nordijske hoje namreč prav tako izvajamo s podaljšanim korakom, rahlim nagibom naprej in uporabo palic, ki jih uporabljamo kot neke vrste podaljšek roke. To pomeni, da desna palica pride v stik s podlago, ko levo stopalo stopi na tla, in obratno," razloži inštruktorica za nordijsko hojo Pika Radmilovič, ena prizadevnih članic svečinskega turističnega društva, ki so v valoviti vinorodni pokrajini prepoznale možnost za to obliko rekreacije v naravi.

S koraki samo sledimo buteljkam

Posebnost tamkajšnjih nordijskih poti med vinogradi je, da jih lahko poljubno prehodimo in prilagajamo njihovo dolžino. Izbiramo lahko namreč med tremi potmi - krajšo, 11 kilometrov dolgo rdečo potjo, 21-kilometrsko oranžno potjo in najdaljšo, 24 kilometrov dolgo modro potjo, pri čemer sledimo trem različno obarvanim označbam na smerokazih v obliki črne buteljčne steklenice. Ker gre za mednarodno pot, lahko pohod začnemo na slovenski strani meje v Svečini ali v avstrijskem Ratschu. Kljub temu da slednji z nič več kot 500 prebivalci velja za eno najmanjših občin južnoštajerske vinske ceste, je tam registriranih kar 27 vinogradniških kmetij.

Ne glede na to, za katero smer se boste odločili, z vinogradi posejana pokrajina z lepimi razgledi navduši na vsakem koraku. Pomirjujoči zeleni kulisi pa se v času dozorevanja grozdja pridruži še melodija lesenih klopotcev, ki nas pozdravljajo z vsakega grička. Medtem ko nekateri presenetijo s svojo veličino, s katero se kot mogočni stražarji dvigajo nad trtami, drugi očarajo s svojo skromno pojavo, a prav tako močnim zvokom, ki pomaga grozdje ubraniti pred letečimi požrešneži. Čeprav Svečina tako po površini kot po številu prebivalcev velja za majhno vas, lahko po številu vinogradniških kmetij in vinotočev stopi ob bok vsem večjim po vinu poznanim območjem pri nas in čez mejo. Tako je skrb, da bi med rekreacijo ostali brez okrepčila, popolnoma odveč. Vse tri poti namreč peljejo čez dvorišča vinogradniških kmetij, ki s cvetočimi balkoni že na daleč dajejo vtis o neizumetničeni, na oko prijetni urejenosti kraja.

Skromno bivališče postalo bogat muzej

Svečina se lahko pohvali z bogato vinsko tradicijo, ki sega več kot 800 let nazaj, ko je med prvimi omembami kraja zaslediti tudi zapise o trgovanju z vinogradi. Kasneje so na tem območju za vinograde skrbeli viničarji. Ti so živeli v skromnih hiškah sredi goric in obdelovali vinograde večjih kmetov, v zameno za svoje delo pa dobili plačilo v denarju ali naturalijah. Na eno izmed takšnih za Slovenske gorice značilnih viničarskih bivališč naletimo, ko se po označeni poti povzpnemo na Kebl. Dvesto let stara cimprača, ki jo z ene strani objema gozd, z druge pa vinogradi, je nekoč veljala za življenjski prostor viničarjeve družine, pred slabimi desetimi leti pa je na pobudo Turističnega društva Svečina zaživela kot muzej. Le kako bi lahko z današnje perspektive sicer dojeli skromne razmere, v katerih je nekoč živelo kmečko prebivalstvo teh krajev, kot tako, da se o tem prepričamo na lastne oči. V osrednjem prostoru hiše, v katerem danes stoji starinski štedilnik, je bilo nekoč odprto ognjišče, kjer so pripravljali hrano za ljudi in živali. Dokler je bilo kaj zrnja v kašči, so v krušni peči pekli tudi kruh. Ta pa je v časih pomanjkanja veljal za pravo dragocenost, zato ga niso pekli pogosto in so v vsak nov hlebec zarezali z mislijo na to, kako z njim karseda umno ravnati ter ob tem nasititi družino. Gospodarjeva soba, kjer je ta občasno prespal, ko je prišel pomagat ali zgolj nadzorovat delo, se s snežno belim pregrinjalom na leseni masivni postelji že na prvi pogled razlikuje od viničarjeve, le z majhnimi okni osvetljene sobe. Največji prostor vsake viničarske hiše je bila preša, iz katere je v času trgatve pritekla žlahtna kapljica. Tam še danes najdemo razstavljene vse pripomočke, s katerimi so si viničarji pomagali pri delu v vinogradu in kletarjenju. Ne največje, a zagotovo najbolj pomembno in skrbno varovano mesto v hiši pa je bila seveda klet. Zaklenjena z ogromnim težkim ključem, ki je bil ves čas na varnem v gospodarjevih rokah, je namreč skrivala edini in s težaškim delom prigarani dohodek kmeta.

Danes so vrata te kleti odprta pogosteje in bolj na široko kot v tistih časih. Marsikateri kulturni in družabni dogodek v Svečini se namreč zaključi prav tam - ob nazdravljanju v veseli družbi.

Katja Ertl

Vsebina priloge Bonbon: